Možinetova domačija
Možinetova hiša je ena redkih ohranjenih historičnih hiš bogatega kmeta na območju Polhograjskih Dolomitov, grajena v slogu kmečkega klasicizma. S 106 hektarji zemlje je bila nekoč najbogatejša domačija na šentjoškem območju, njen obseg je zadoščal za pravico lastnika do lova. Grajena je iz kamenja, kamnita sta tudi oba vhodna portala. Na enem je letnica 1842, na drugem pa 1894 (letnici prenov). O še mnogo starejšem izvoru hiše priča med drugim tudi gotsko okno na vzhodni fasadi in prva pisna omemba iz leta 1625.
Prvi zapis s priimkom Možina izhaja iz leta 1625, ko sta Matija Kogušek in Špela Štanta v cerkev prinesla krstit Andreja, sina Simona Možine. Čeprav se prvotni priimek Možina na domačiji ni dolgo ohranil, se je domače ime »Možinetovi« ohranilo skozi več rodov, vse do danes.
Po drugi svetovni vojni je ob hiši stalo gospodarsko poslopje, manjši dvojni kozolec, sušilnica za sadje in bajta. V njej je bila nekoč mesarija, v času občine Št. Jošt (od sredine 19. stoletja do 1945) pa občinski urad. Možinetova hiša je večkrat, za krajši čas, nudila prostore šoli in trgovini. Pred vojno je bila tukaj gostilna, v kateri so bile na voljo tudi tujske sobe. Domačini in popotniki so se v gostilni radi ustavili, se okrepčali, igrali karte, biljard ali pa se šli tedaj priljubljeno igro »marjanco«. Po drugi svetovni vojni je nova oblast posest zaplenila, gostilno pa dala v upravljanje, a ni več dolgo delovala.
Možinetova hiša je bila naseljena do 90. let 20. stoletja, nato pa je počasi in vztrajno propadala. Sedanji lastniki smo jo v izjemno slabem gradbenem stanju kupili leta 2003 in se odločili, da jo zaradi njene posebne lepote ohranimo za prihodnje rodove. Od mogočnega posestva se je ohranila le še hiša.
Temeljno vodilo pri obnovi je bilo, da v čim večji meri ohranimo historične materiale in hišne proporce.
Po pripovedovanju domačinov je v gostilno Skvarča pri Možinet večkrat zahajal pisatelj Ivan Cankar, katerega mama je bila doma z bližnjega Vrzdenca.
Možinetova hiša - ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena in je zaščitena, skupaj z vaškim jedrom ter cerkvijo sv. Jošta in cerkvijo sv. Janeza Evangelista.
Možinetovo hišo so zaradi izjemnosti opazili tudi filmarji in v njej snemali partizanski film Peta zaseda, ki je prišel na filmska platna leta 1968.
Že ko je bila hiša v fazi obnavljanja, včasih brez ometov, oken, vrat…, je nudila prostor številnim razstavam, kulturnim dogodkom in družabnim srečanjem. Predstavljala je zanimiv interier za snemanje videospota. Prav tako danes ob različnih priložnostih odpira vrata domačinom in popotnikom. Želi biti prostor srečevanja za vse, ki so jim blizu domačnost in odprtost.
